ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Kaj delamo

Svetujemo in zastopamo pred sodišči pri razvezah zakonske zveze, dodelitvi otrok, preživninah, stikih in ostalih vprašanjih s področja.

Delitev skupnega premoženja

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. 

Izračun preživnine

Preživnina je zakonska obveznost preživninskega zavezanca za plačevanje denarnega prispevka za preživljanje. Preživninske obveznosti določa in ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Izterjava preživnine

Preživnino ima po razvezi zakonske zveze, skladno z določbo 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pravico zahtevati zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Ločitev in delitev premoženja

Ločitev zakonske zveze je laičen in nepravilen izraz, ki je ustaljen v pogovorni rabi. Pravno pravilen izraz za ločitev zakonske zveze je razveza zakonske zveze.

Ločitev s tožbo

Ločitev je nestrokoven izraz za razvezo zakonske zveze, ki se v splošni javnosti uporablja najpogosteje. Razveza zakonske zveze je način prenehanja zakonske zveze.

Ločitev zakonske zveze

Do razveze zakonske zveze pride, kadar le-ta postane za enega ali oba zakonca nevzdržna. V praksi se pogosto uporablja laičen izraz ločitev zakonske zveze.

O sporazumni ločitvi in ločitvi s tožbo

Postopek za ločitev je opredeljen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sporazumna ločitev se začne na predlog zakoncev, ki ga vložita na krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Ločitev zakonske zveze – razveza

Ločitev zakonske zveze je laični izraz (pravilno razveza), ki ga v tem sestavku uporabljamo le zaradi jasnosti. Ločitev je lahko sporazumna. Predlog/vloga za ločitev se s strani zakoncev vloži pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Nasilje v družini, nasilje nad ženskami in žrtve nasilja – ZPND

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.

Nasilje v družini – najpogostejše žrtve nasilja so ženske

Nasilje v družini opredeljuje Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu. Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. 

Neplačevanje preživnine

Neplačevanje preživnine je v praksi dokaj pogost pojav. Neplačevanje preživnine je lahko občasno, še pogosteje pa gre za sistematičen pojav, ko zavezanec preživnine ne plača praktično nikoli. Razlogi za neplačevanje preživnine v pretežni meri izhajajo iz slabega premoženjskega stanja, vendar so pogosto v kombinaciji z zavestno odločitvijo zavezanca, da bo dal namesto preživnini prednost nečemu drugemu.

Neplačevanje preživnine za otroka

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja razmerja med starši in otroki, kamor sodi tudi vzajemna dolžnost preživljanja. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa se dolžnost preživljanja podaljša do šestindvajsetega leta starosti.

Odvetnik za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo in na obojestranski čustveni navezanosti. V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, dolžna sta se vzajemno spoštovati in si medsebojno pomagati.

Postopek za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Pravica do preživljanja

Slovenski pravni sistem v okviru zagotavljanja posameznikove socialne varnosti določa več primerov, ko je oseba zaradi sorodstvenega oziroma družinskega razmerja dolžna preživljati drugo osebo, oziroma je drugi osebi zagotovljena pravica do preživljanja, ker se ni zmožna preživljati sama.

Preživnina

Preživnina je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa dolžnost preživljanja staršev do otrok, otrok do staršev in zakoncev po razvezi zakonske zveze.

Preživnina za otroka

Zakonska dolžnost staršev je, da preživljajo svoje otroke, skrbijo za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajajo.  Preživnina za otroka je institut, ki se uporablja za primere, ko starša ne živita skupaj, in v primerih razveze zakonske zveze oziroma prenehanja zunajzakonske skupnosti. O preživnini odločajo sodišča, pri čemer se preživnina za otroka določa individualno.

Razveza zakonske zveze

Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.

Razveza zakonske zveze – Postopek

Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.

Skrbništvo in ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha v naslednjih primerih: smrt enega izmed zakoncev; razglasitev enega zakonca za mrtvega; razveljavitev zakonske zveze in razveza (ločitev) zakonske zveze. 

Skrbništvo nad otroci

V tem prispevku pojasnjujemo, da zakon izraza „skrbništvo“ ne uporablja v pomenu „dodelitev otroka v varstvo in vzgojo“. Skrbništvo je urejeno v šestem delu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Skupno premoženje

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Skupno premoženje in ločitev s tožbo

Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Z njim zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh

Sporazumna ločitev

Sporazumna ločitev je laičen izraz, ki se v splošni javnosti pogosto uporablja, vendar pa je napačen, saj sporazumna ločitev pravno pravilno pomeni sporazumno razvezo zakonske zveze.

Sporazumna ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze, za katero je v veljavi pogovorni izraz “ločitev zakonske zveze“.

Stvarno, dedno in družinsko pravo

Dedno pravo, stvarno pravo in družinsko pravo so panoge civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike.

Tožbe

Izraz civilna tožba pogosto uporabljajo policisti, kadar prijavitelju pojasnjujejo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Civilna tožba tukaj pomeni, da se policija ne bo ukvarjala z zadevo in da je potrebna pobuda stranke same.

Tožba za ločitev

Tožba za ločitev je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nekatera (zlasti postopkovna) pravila pa so urejena tudi v Zakonu o pravdnem postopku.

Vloga za ločitev

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Do razveze zakonske zveze (v praksi je pogosto uporabljen izraz ločitev) pride, kadar le ta postane iz katerega koli vzroka za enega ali oba zakonca nevzdržna

Call Now Button Scroll to Top