ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Kaj delamo

Delodajalcem svetujemo in vodimo ali pripravimo v celoti vse postopke in dokumente v zvezi z delavci, zlasti odpovedi pogodb o zaposlitvi. V vseh primerih pokrivamo fazo pred sodiščem in na sodišču.

Delavce zastopamo in jim svetujemo v vseh postopkih in situacijah pri delodajalcih in pred sodišči.

V spodnjih prispevkih boste našli nekatere področne vsebine, lahko pa nam zastavite tudi vprašanje.

Delo po pogodbi in za nedoločen čas in poškodbe pri delu

Izraz delo po pogodbi se lahko nanaša za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, po podjemni pogodbi ter avtorski pogodbi. Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v drugem poglavju Zakona o delovnih razmerjih.

Delovna razmerja in delovni spori

Delovno pravo je področje, v okvir katerega sodijo delovni spori in delovna razmerja, odpuščanje in pravice delavcev, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali s strani zaposlenega.

Delovno pravo

Delovno pravo je pravo, ki ureja delovna razmerja. Odvetnik za delovno pravo svetuje delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnih razmerij in jih zastopa v delovnih sporih.

Izredna odpoved

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je način enostranskega prenehanja delovnega razmerja, ki ima številne ekonomske in socialne posledice, tako za delavca, kot delodajalca.

Neplačevanje davkov in prispevkov s strani delodajalca

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. (162. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Nesreča pri delu

V skladu z ZVZD-1 je nesreča pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca.

Odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja je laičen izraz za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za pravni akt, s katerim lahko pogodbena stranka neodvisno od volje druge stranke povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov lahko poda vsaka od strank pogodbe o zaposlitvi; tako delavec, kot delodajalec. V tem prikazu obravnavamo predvsem odpoved iz krivdnega razloga, ki jo zaradi delavčevih kršitev pogodbe o zaposlitvi poda delavčev delodajalec.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov je skrajšan izraz za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (1. al. 1. odst. 89. čl ZDR-1). Odpoved iz poslovnega razloga priševamo med redne odpovedi, ker je zanje (za razliko od izrednih odpovedi) predviden odpovedni rok.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se lahko (poleg drugih primerov) izda tudi kot odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V praksi je ta oblika odpovedi v primerjavi z ostalimi najmanj v uporabi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi / prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ima za posledico prenehanje delovnega razmerja. Po veljavni zakonski ureditvi lahko pogodba o zaposlitvi preneha na več načinov, in sicer: s potekom časa, s smrtjo delavca/delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z odpovedjo delodajalca/delavca, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

Za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu je predpisan postopek, ki se bistveno razlikuje od standardnega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Odpravnina iz poslovnih razlogov (laičen izraz; pravilno: odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) je denarna obveznost delodajalca, ki jo je dolžan izplačati za primer, ko je delavcu izdana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Odpravnina

Pod izrazom prenehanje delovnega razmerja razumemo različne oblike prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje preneha med drugim s sporazumom ali pa s smrtjo delavca.

Odpravnina ob prenehanju pogodbe za določen čas

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Odpravnina iz poslovnih razlogov

V primeru, kadar je s strani delodajalca podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pripada delavcu ob poteku odpovednega roka odpravnina.

Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi lahko preneha veljati na različne načine, in sicer s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba o zaposlitvi za določen čas), s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom med delavcem in delodajalcem, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča ali po samem zakonu (torej v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih ali drug zakon).

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina pripada delavcu v nekaterih primerih prenehanja delovnega razmerja, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon tako med drugim določa, da delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, hkrati pa opredeljuje tudi način, na katerega se določi višina odpravnine ob upokojitvi.

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

V Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je v 108. členu določeno, da je delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino.

Odpravnina za določen čas in nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost sta temi, s katerima se srečujemo tudi pri poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pod zakonsko določenimi pogoji delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripadata odpravnina in nadomestilo za brezposelnost.

Poškodba pri delu in odškodnina

Z izrazom poškodba pri delu je mišljena vsakršna poškodba, ki nastane delavcu pri opravljanju dela v delovnem razmerju. V delovnem razmerju je oseba, ki je z delodajalcem sklenila veljavno pogodbo o zaposlitvi.

Odvetnik za delovno pravo

Ena najmlajših pravnih panog, vendar z utrjeno tradicijo je delovno pravo. Delovno pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel glede delovnih razmerij in določa določa pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev.

Odvetnik za odškodnine

Povzročitev škode je ena od oblik nastanka obveznosti. Odvetnik za odškodnine v takih primerih svetuje in pomaga oškodovancem pri uveljavljanju odškodnine.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Praviloma se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da čas trajanja delovnega razmerja ni določen.

Pogodba o delu

Podjemna pogodba oziroma t.i. pogodba o delu je opredeljena v XI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o delu se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno in umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. 

Pogodba o zaposlitvi kot temelj delovnega razmerja

Za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj soglasja volj pogodbenih strank – delavca in delodajalca, ki morata izraziti soglasje, da bo njuno medsebojno  razmerje urejeno na določen način.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Čeprav je v Sloveniji pogodba o zaposlitvi za določen čas prej pravilo, kot izjema, pa Zakon o delovnih razmerjih predvideva, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le v točno določenih primerih.

Pogodba o zaposlitvi – letni regres

Pogodba o zaposlitvi je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot akt, s katerim se sklene delovno razmerje. V skladu z navedenim zakonom se pogodba o zaposlitvi sklene za nedoločen čas, razen izjemoma, ko zakon v določenih primerih dopušča, da se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v ZDR-1 predvidena kot izjema od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se tako lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, pri čemer ZDR-1 nekatere razloge za dopustno delo za določen čas našteva v 54. členu.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Delodajalci se ob izkazani potrebi po dodatnem delu večkrat znajdejo v dilemi, ali naj se z novim delavcem sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za določen čas ali morda celo pogodba o delu (podjemna pogodba), zato v nadaljevanju predstavljamo bistvene razlike med navedenimi oblikami opravljanja dela.

Pravica do dopusta, starševski dopust in porodniški dopust

Pravica do dopusta po ZDR-1 pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta; če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Pravica do dopusta v minimalnem obsegu je določena v ZDR-1 v 159. členu.

Prenehanje delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi

Delovna razmerja se praviloma vzpostavijo s sklenitvijo pisne pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Za delovna razmerja se štejejo tudi pravna razmerja, ko med pogodbenima strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, če v njih obstajajo elementi delovnega razmerja, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih.

Prenehanje delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot krovni zakon ureja vsa delovna razmerja v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali se sklepajo v zasebnem ali javnem sektorju.

Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih sledi ciljem, ki so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. V skladu z ZDR-1 se mora pogodba o zaposlitvi skleniti v pisni obliki, vendar delovno razmerje obstaja, tudi če pogodba o zaposlitvi ni sklenjena pisno, če med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu

Čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu nastopi iz več različnih razlogov (npr. potek časa, smrt, sporazum), se številna vprašanja zastavljajo predvsem v primerih, kadar se izdaja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Prijava nezgode pri delu – poškodba pri delu in odškodnina za poškodbe

Poškodba pri delu je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka. Poškodba pri delu je lahko tudi posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba posledica opravljanja dela ali dejavnosti.

Redna odpoved

Pogodba o delu, ki se ji drugače reče tudi podjemna pogodba, je institut civilnega in ne delovnega prava, kar pomeni, da je pogodba o delu urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) po pravilih civilnega prava.

Redna odpoved delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 1. členu določa obseg veljavnosti zakona, kot tudi seznam evropskih predpisov ki so z Zakonom o delovnih razmerjih povzeti v naš pravni red.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Če pride do povečanega obsega dela in posledično do potrebe po več delovne sile, se lahko delodajalec znajde v dilemi, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pa naj se s kakšnim izvajalcem sklene zgolj pogodba o delu oziroma kakšna druga pogodba.

Redna odpoved razmerja

Delovna razmerja predstavljajo enega najpomembnejših in najpogostejših pravnih razmerij, ki večini odraslih posameznikov predstavljajo vir prihodkov in s tem tudi vir preživetja.

Več o odpravnini

Odpravnina je enkratno izplačilo, ki nastane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti ter ob upokojitvi, pa tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Zakon o delovnih razmerjih in pogodba o zaposlitvi

Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet 5.3.2013, je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu dela.

Zaposlitev za določen čas – pogodba

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v ZDR-1 predvidena kot izjema od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se tako lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.

Call Now Button Scroll to Top