ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Kaj delamo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki, v okvir katerega sodijo obligacijsko, družinsko, dedno in stvarno pravo, pa tudi odškodnine. Izvajamo svetovanje in zastopanje tako v fazi pred tožbo kot na sodiščih.

Civilno pravo – odškodninsko in obligacijsko pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki. Civilno pravo ureja razmerja med posamezniki, kjer nobena od strank nima oblastnega položaja (vendar gre večinoma samo za formalno prirejenost – en posameznik je ponavadi gospodarsko močnejši od drugega).

Civilno pravo in etažna lastnina

Za civilno pravo je značilna avtonomija volje. Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih.

Darilna pogodba in dedovanje 2014

Darilna pogodba in dedovanje sta med najbolj pogostimi mehanizmi za prehod premoženja med sorodniki. Oba instituta prideta v poštev tako za premičnine, kot tudi za nepremičnine. 

Dedni dogovor

Več razlogov je, zakaj je dobro v zapuščinskem postopku skleniti t.i. dedni dogovor (zakon sicer tega izraza ne uporablja). Dedni dogovor predvsem omogoča, da dediči že v samem zapuščinskem postopku sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval.

Dedno pravo

Dedno pravo je ena temeljnih civilnopravnih vej, ki ureja prehod premoženja umrle osebe na njegove dediče. Celovito je urejeno v Zakonu o dedovanju, ki ureja splošna načela, ki veljajo za dedno pravo, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, prehod zapuščine na dediče in postopek dedovanja.

Dedno pravo, dedovanje po oporoki in zapuščinska razprava

Dedno pravo je klasična veja prava; stara približno toliko, kot organizirana družba. Njen predmet je bil in je še življenjskega pomena – prehod najpomembnejših stvari za življenje (takrat polja, živina, nakit) na potomce.

Dedovanje zaščitene kmetije

Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Potrebno je še, da da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden ter da obstaja zapuščina.

Dedovanje

Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in dedovanje po zakonu. Medtem, ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu, kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.

Oporoka – pisanje oporoke, dedovanje brez oporoke

Veljavno oporoko se lahko sestavi le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko določeni. Za pisanje oporoke tako obstajajo določbe v zakonu, ki se jih mora strogo upoštevati.

Dedovanje dolgov | Dedno pravo in dedovanje nujnega deleža

Dedno pravo ureja tista razmerja iz sklopa zasebno lastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Za dedno pravo so značilna razmerja, za katere je značilna določena povezanost z osebnimi razmerji: s sorodstvom, z zakonsko zvezo, z zunajzakonsko skupnostjo ali s siceršnjo življenjsko ali ekonomsko skupnostjo, kot tudi s preživljanjem.

Dedovanje dolgov po oporoki

Pri pojmu dedovanje dolgov lahko govorimo o dolgovih zapustnika ter dolgovih zapuščine. Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja.

Dedovanje nujnega deleža po zakonu in oporoki

Oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Pri dedovanju po zakonu določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom.

Dedovanja: po zakonu, po oporoki, nujni delež

Oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Pri dedovanju po zakonu določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Za dedovanje po zakonu sta najpomembnejši razmerji sorodstvo in zakonska zveza.

Dedovanje po možu po dednem redu

Dedovanje po možu nastopi bodisi v prvem bodisi v drugem dednem redu. Dedovanje po možu v drugem dednem redu nastopi tedaj, kadar mož ni zapustil potomcev. 

Dedovanje po oporoki

Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu.

Dedovanje po starših ali brez potomcev

Dedovanje po starših oz. dedovanje potomcev, dedovanje brez potomcev in dedovanje izvenzakonskega partnerja ureja Zakon o dedovanju. Če zapustnik ne določi dedičev v oporoki, se ti določijo po zakonu.

Dedovanje zaščitene kmetije in nepremičnine

Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Potrebno je še, da da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden ter da obstaja zapuščina.

Delitev solastnine

Solastnina pomeni, da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri čemer je delež vsakega solastnika določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).

Delitev skupnega premoženja

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. 

Delo po pogodbi in za nedoločen čas in poškodbe pri delu

Izraz delo po pogodbi se lahko nanaša za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, po podjemni pogodbi ter avtorski pogodbi. Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v drugem poglavju Zakona o delovnih razmerjih.

Etažna lastnina in lastninska pravica

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

Izplačilo odškodnine, dnevna odškodnina

Odškodnina po prometni nesreči se izplača iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) iz zavarovalne police povzročitelja prometne nesreče.

Izračun preživnine

Preživnina je zakonska obveznost preživninskega zavezanca za plačevanje denarnega prispevka za preživljanje. Preživninske obveznosti določa in ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Izročilna pogodba

Delitev premoženja in razpolaganje s premoženjem za časa življenja, pred smrtjo, omogoča izogniti se temu, da bi o premoženju posameznika po njegovi smrti odločalo sodišče. Dve izmed možnosti za delitev premoženja sta izročilna pogodba ali darilna. Obe pogodbi sta urejeni v Obligacijskem zakoniku.

Delitev premoženja, izročilna pogodba ali darilna pogodba

Delitev premoženja se lahko opravi že za časa življenja. To lahko uredijo naslednje pogodbe: pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, izročilna pogodba ali darilna pogodba, kot izjava poslednje volje pa tudi oporoka. Velikokrat se zastavlja vprašanje, ali naj se za delitev premoženja uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba. Obe pogodbi sta urejeni v Obligacijskem zakoniku. Izročilna pogodba je

Izterjava preživnine

Preživnino ima po razvezi zakonske zveze, skladno z določbo 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pravico zahtevati zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Izvršba | Postopek in izterjava dolgov

Dolg, ki nastane zaradi neplačanega računa (fakture) se sprva poskuša izterjati izvensodno; s pošiljanjem opominov, s telefonskim kontaktom in osebnim stikom. Izvensodna izterjava dolgov je priporočljiva predvsem zaradi ohranjanja pozitivnih, korektnih poslovnih odnosov s strankami.

Ločitev in delitev premoženja

Ločitev zakonske zveze je laičen in nepravilen izraz, ki je ustaljen v pogovorni rabi. Pravno pravilen izraz za ločitev zakonske zveze je razveza zakonske zveze.

Ločitev s tožbo

Ločitev je nestrokoven izraz za razvezo zakonske zveze, ki se v splošni javnosti uporablja najpogosteje. Razveza zakonske zveze je način prenehanja zakonske zveze.

Ločitev zakonske zveze

Do razveze zakonske zveze pride, kadar le-ta postane za enega ali oba zakonca nevzdržna. V praksi se pogosto uporablja laičen izraz ločitev zakonske zveze.

O sporazumni ločitvi in ločitvi s tožbo

Postopek za ločitev je opredeljen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sporazumna ločitev se začne na predlog zakoncev, ki ga vložita na krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Ločitev zakonske zveze – razveza

Ločitev zakonske zveze je laični izraz (pravilno razveza), ki ga v tem sestavku uporabljamo le zaradi jasnosti. Ločitev je lahko sporazumna. Predlog/vloga za ločitev se s strani zakoncev vloži pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Nasilje v družini, nasilje nad ženskami in žrtve nasilja – ZPND

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.

Nasilje v družini – najpogostejše žrtve nasilja so ženske

Nasilje v družini opredeljuje Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu. Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. 

Nastanek solastnine

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljeni način in z njo razpolagati. Lastninsko pravico lahko izvršuje več oseb v posebnem pravnem odnosu, kot skupna lastnina ali kot solastnina. Skupna lastnina in solastnina se bistveno razlikujeta pri določitvi deležev.

Neplačevanje preživnine

Neplačevanje preživnine je v praksi dokaj pogost pojav. Neplačevanje preživnine je lahko občasno, še pogosteje pa gre za sistematičen pojav, ko zavezanec preživnine ne plača praktično nikoli. Razlogi za neplačevanje preživnine v pretežni meri izhajajo iz slabega premoženjskega stanja, vendar so pogosto v kombinaciji z zavestno odločitvijo zavezanca, da bo dal namesto preživnini prednost nečemu drugemu.

Neplačevanje preživnine za otroka

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja razmerja med starši in otroki, kamor sodi tudi vzajemna dolžnost preživljanja. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa se dolžnost preživljanja podaljša do šestindvajsetega leta starosti.

Nesreča pri delu

V skladu z ZVZD-1 je nesreča pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca.

Ničnost pogodbe in pravnega posla

Pravni posel je pravno dejanje, s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pravni posel je lahko enostranski, ki nastane z izjavo volje enega subjekta (npr. oporoka) ali dvostranski, ki nastane s soglasno izjavo volje dveh subjektov (npr. pogodba).

Dedovanje in nujni delež

Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge, fizične in pravne osebe. Da pride do dedovanja, je potrebno: 1. da zapustnik umre, 2. da obstaja dedič, 3. da ima dedič dedni naslov, 4. da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden.

Dedno pravo in dedovanje

Dedno pravo ureja tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge; fizične ali pravne osebe.

Odškodnina po prometni nesreči

Odškodnina po prometni nesreči je denarno nadomestilo, ki ga prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči, ali kot določeno zadoščenje s katerim se lahko omili težave oškodovanca zaradi nesreče.

Višine odškodnin za poškodbe, odškodninsko pravo

Odškodninsko pravo se ukvarja s področjem škod in škodnih dogodkov, ki posamezniku zmanjšajo premoženje ali ga kako drugače onemogočijo v uživanju dobrin (kot na primer poškodbe telesa, razžalitev dobrega imena in časti, povzročanje fizične ter psihične bolečine, strahu in podobno). 

Odškodnine

Skrbno varovana skrivnost odškodninskih podjetij je, da bodo plačilo zase vzela iz vaše prejete odškodnine (10% ali tudi več), medtem ko zavarovalnice odvetnikom (ne pa odškodninskim podjetjem!) plačajo za njihovo delo posebej.

Poškodba pri delu in odškodnina

Z izrazom poškodba pri delu je mišljena vsakršna poškodba, ki nastane delavcu pri opravljanju dela v delovnem razmerju. V delovnem razmerju je oseba, ki je z delodajalcem sklenila veljavno pogodbo o zaposlitvi.

Odvetnik za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo in na obojestranski čustveni navezanosti. V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, dolžna sta se vzajemno spoštovati in si medsebojno pomagati.

Odvetnik za odškodnine

Povzročitev škode je ena od oblik nastanka obveznosti. Odvetnik za odškodnine v takih primerih svetuje in pomaga oškodovancem pri uveljavljanju odškodnine.

Pogodba o delu

Podjemna pogodba oziroma t.i. pogodba o delu je opredeljena v XI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o delu se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno in umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku in izročilna pogodba so urejene v Obligacijskem zakoniku. Gre za pogodbe, ki lastniku omogočajo, da s premoženjem, ki bi bilo predmet zapuščine ob njegovi smrt, razpolaga že za časa svojega življenja – gre za pogodbeno avtonomijo strank s posledicami na področju dednega prava.

Pogodbe

Ponujamo vam pripravo različnih pogodb. Nekatere bodo takšne, ki jih ni mogoče v naprej poimenovati, pač pa se bodo nanašale na vašo specifično situacijo.

Postopek za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Pravica do preživljanja

Slovenski pravni sistem v okviru zagotavljanja posameznikove socialne varnosti določa več primerov, ko je oseba zaradi sorodstvenega oziroma družinskega razmerja dolžna preživljati drugo osebo, oziroma je drugi osebi zagotovljena pravica do preživljanja, ker se ni zmožna preživljati sama.

Pravna razdelitev solastnine

Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi.

Preživnina

Preživnina je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa dolžnost preživljanja staršev do otrok, otrok do staršev in zakoncev po razvezi zakonske zveze.

Preživnina za otroka

Zakonska dolžnost staršev je, da preživljajo svoje otroke, skrbijo za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajajo.  Preživnina za otroka je institut, ki se uporablja za primere, ko starša ne živita skupaj, in v primerih razveze zakonske zveze oziroma prenehanja zunajzakonske skupnosti. O preživnini odločajo sodišča, pri čemer se preživnina za otroka določa individualno.

Prijava nezgode pri delu – poškodba pri delu in odškodnina za poškodbe

Poškodba pri delu je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka. Poškodba pri delu je lahko tudi posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba posledica opravljanja dela ali dejavnosti.

Razveza zakonske zveze

Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.

Razveza zakonske zveze – Postopek

Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.

Skrbništvo in ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha v naslednjih primerih: smrt enega izmed zakoncev; razglasitev enega zakonca za mrtvega; razveljavitev zakonske zveze in razveza (ločitev) zakonske zveze. 

Skrbništvo nad otroci

V tem prispevku pojasnjujemo, da zakon izraza „skrbništvo“ ne uporablja v pomenu „dodelitev otroka v varstvo in vzgojo“. Skrbništvo je urejeno v šestem delu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Skupna lastnina

Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni (zakonska definicija pojma skupna lastnina).

Skupno premoženje

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Skupno premoženje in ločitev s tožbo

Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Z njim zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh

Solastnina – delitev

Solastnina je osnovna oblika lastninske pravice in pomeni pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari. Pri solastnini so deleži vsakega izmed lastnikov določeni kot miselne kvote oziroma kot idealni deleži v sorazmerju s celoto.

Sporazumna ločitev

Sporazumna ločitev je laičen izraz, ki se v splošni javnosti pogosto uporablja, vendar pa je napačen, saj sporazumna ločitev pravno pravilno pomeni sporazumno razvezo zakonske zveze.

Sporazumna ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze, za katero je v veljavi pogovorni izraz “ločitev zakonske zveze“.

Stvarno, dedno in družinsko pravo

Dedno pravo, stvarno pravo in družinsko pravo so panoge civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike.

Tožbe

Izraz civilna tožba pogosto uporabljajo policisti, kadar prijavitelju pojasnjujejo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Civilna tožba tukaj pomeni, da se policija ne bo ukvarjala z zadevo in da je potrebna pobuda stranke same.

Tožba za ločitev

Tožba za ločitev je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nekatera (zlasti postopkovna) pravila pa so urejena tudi v Zakonu o pravdnem postopku.

Vloga za ločitev

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Do razveze zakonske zveze (v praksi je pogosto uporabljen izraz ločitev) pride, kadar le ta postane iz katerega koli vzroka za enega ali oba zakonca nevzdržna

Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo

Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela specialnosti, po katerem je lahko samo individualno določena samostojna stvar predmet stvarnih pravic.

Zapuščina – kdaj se opravi zapuščinska obravnava

Zapuščinski postopek ureja Zakon o dedovanju. Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. 

Call Now Button Scroll to Top