Zapuščina – kdaj se opravi zapuščinska obravnava

Zapuščina – kdaj se opravi zapuščinska obravnava

Kategorija :
Civilno pravo, Dedno pravo

Zapuščinski postopek ureja Zakon o dedovanju. Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.

 

Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče izda odločbo na podlagi rezultatov celotnega postopka, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Zapuščinski postopek opravi po zakonu stvarno pristojno sodišče. Vse odločbe med postopkom izdaja sodnik posameznik. Odločbe se izdajajo v obliki sklepov.

Kadar kdo umre ali je razglašen za mrtvega, mora matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču (pripravljalni postopek). Če matičar ne more dobiti podatkov za smrtovnico, pošlje smrtovnico samo s tistimi podatki, s katerimi razpolaga, ter navede vzroke, zakaj ni mogel smrtovnice v celoti sestaviti, in navede podatke, ki utegnejo biti sodišču koristni, da se najdejo dediči in zapuščina. Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov, ki jih dajo pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico. Smrtovnica se sestavi tudi, če pokojnik ni zapustil nobenega premoženja.

 

Ko sodišče prejme smrtovnico, preizkusi, ali je pristojno za zapuščinsko obravnavo. Če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja,  zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Zapuščinska obravnava se ne opravi tudi v primeru, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. V nasprotnem primeru se opravi zapuščinska obravnava. Zapuščinska obravnava omogoča obravnavanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. O teh pravicah odloči sodišče praviloma po tem, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave.

 

Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile pravilno povabljene, obravnava sodišče na podlagi razpoložljivih podatkov, upoštevajoč njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe. Zapuščinska obravnava se prekine in sodišče napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre zapuščina, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde zapuščina, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije.

Ljubljana, 14.3.2016, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.