ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. V skladu z ZDR-1 se mora pogodba o zaposlitvi skleniti v pisni obliki, vendar delovno razmerje obstaja, tudi če pogodba o zaposlitvi ni sklenjena pisno, če med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja.

 

Pogodba o zaposlitvi se sklene s podpisom pogodbenih strank. Praviloma se pogodba o zaposlitvi sklene za nedoločen čas, v primeru razlogov, določenih v 54. členu ZDR-1, pa se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas.

 

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je mogoče na več načinov, naštetih v 77. členu ZDR-1. Kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakon določa potek časa (kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas), smrt delavca ali delodajalca, sporazum, redna ali izredna odpovedsodba sodišča, po samem zakonu, v drugih primerih, ki jih določa zakon. V praksi je najpogostejše prenehanje pogodbe o zaposlitvi s potekom časa in prenehanje pogodbe o zaposlitvi z odpovedjo.

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je institut, v katerem prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi po volji ene od strank pogodbe. V osnovi ločimo redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko izda delavec ali delodajalec. Kadar redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izda delavec, lahko to stori brez razloga, delodajalec pa lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi izda le iz utemeljenih razlogov, ki jih zakon ločuje na štiri glavne skupine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti. ZDR-1 je kot nov razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi določil tudi neuspešno opravljeno poskusno delo. Specifično je urejena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno odpoved lahko vsaka od pogodbenih strank izda le na podlagi enega od taksativno naštetih razlogov v 110. in 111. členu ZDR-1.

 

Kadar katera od pogodbenih strank želi podati odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora pri tem upoštevati tudi pravila, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi določa veljavna kolektivna pogodba. Kolektivna pogodba v normativnem delu predstavlja splošen pravni akt, sklenjen med delodajalcem (ali združenji delodajalcev) in sindikati kot predstavniki delavcev. Vsaka kolektivna pogodba vsebuje določbe, ki podrobneje urejajo pravice in obveznosti strank iz delovnega razmerja. Kolektivna pogodba pogosto vsebuje tudi pravila postopka izdaje odpovedi, glede odpovednih rokov in drugih pravil za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki zavezujejo subjekte, za katere velja kolektivna pogodba. Če je pri izdaji odpovedi kolektivna pogodba s strani delodajalca kršena, je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko nezakonita, zato so pravila, ki jih določa kolektivna pogodba, za delodajalca enako pomembna, kot zakon, in jih je pred izdajo odpovedi potrebno natančno proučiti.

 

Ljubljana, 13.5.2014, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Call Now Button Scroll to Top