ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Pogodba o zaposlitvi, delo za določen čas in pravica do regresa – ZDR-1

Pogodba o zaposlitvi je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in z njo se sklene delovno razmerje. Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delodajalec in delavec. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, če z zakonom ni drugače določeno. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za delo za določen čas, pod zakonsko določenimi pogoji oz. za dela, ki so opredeljena v 54. členu ZDR-1. Gre za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, npr. za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za začasno povečan obseg dela in druge primere, ki so v navednem členu taksativno našteti. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za delo za določen čas ne glede na omejitve iz ZDR-1. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za isto delo za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Če je pogodba o zaposlitvi za delo za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če z zakonom ni določeno drugače.

Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Pravica do regresa se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar pravica do regresa ne more biti odložena dlje, kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Pravica do regresa v sorazmernem delu pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele

 

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Call Now Button Scroll to Top