Izvršba | Postopek in izterjava dolgov

Izvršba | Postopek in izterjava dolgov

Kategorija :
Civilno pravo, Dolžniki, Izvršbe, Izvršilno pravo

Dolg, ki nastane zaradi neplačanega računa (fakture) se sprva poskuša izterjati izvensodno; s pošiljanjem opominov, s telefonskim kontaktom in osebnim stikom. Izvensodna izterjava dolgov je priporočljiva predvsem zaradi ohranjanja pozitivnih, korektnih poslovnih odnosov s strankami. Izvensodna izterjava dolgov je bolj fleksibilna in tudi cenejša. Če izvensodna izterjava dolgov ni mogoča, se lahko dolg sodno izterja. Pri tem obstajata dve možnosti: prva je izvršba, druga pa tožba oz. začetek pravdnega postopka (če dolžnik ugovarja). Priporočljivo je, da se izterjava dolgov izvrši prek strokovnjakov za izvršbo. Prednost strokovnjakov je njihovo poznavanje zakonskih določb in neodvisna komunikacija, ki poteka med njimi in dolžnikom, kar poveča objektivnost in učinkovitost izterjave ter hkrati bistveno manj ogroža poslovni odnos med upnikom in dolžnikom.

 

Sodna izvršba oziroma postopek izvršbe je urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Postopek izvršbe se začne na predlog upnika. Leta 2008 je bil hkrati z ustanovitvijo novega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino izboljšan, avtomatiziran in predvsem poenostavljen postopke izvršbe na podlagi verodostojne listine (v tem primeru računa), in sicer se lahko predlog vloži elektronsko preko portala e-sodstvo. Pred vložitvijo predloga za izvršbo je priporočljivo, da upnik naredi poizvedbe o premoženju dolžnika (ali ima slučajno zaprt račun, koliko ima premičnin (zlasti motornih vozil) in koliko nepremičnin ima itd.) Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva. Priporočljivo je, da upnik v predlogu navede več sredstev izvršbe. Sodišče namreč v primeru, da edino sredstvo izvršbe ni bilo uspešno, ustavi celoten postopek izvršbe.

 

Če pa je v predlogu navedenih več sredstev izvršbe, se izvršba ob morebitni neuspeli izvršbi preko prvega izvršilnega sredstva nadaljuje na druga sredstva izvršbe. Izvršba za izterjavo denarne terjatve se lahko vloži z naslednjimi izvršilnimi sredstvi: na premičnine, na denarno terjatev dolžnika (npr. plačo, pokojnino), na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, na druge premoženjske oz. materialne pravice (npr. patent, užitek), na nematerializirane vrednostne papirje, na delež družbenika in na nepremičnine. Če se želi dolžnik po vloženem predlogu za izvršbo dogovoriti o poravnavi svoje obveznosti na izvensodni način ali pa da predlaga drugačen način poplačila (npr. obročno odplačevanje), lahko upnik odloži postopek izvršbe.

 

Splošni zastaralni rok je pet let, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo v treh letih. Zastaralni rok je čas, v katerem mora upnik od dolžnika terjati plačilo dolga oz. čas, ki je na razpolago, da se zoper dolžnika vloži izvršba. Ko preteče ta čas, upnik ne more več izterjati dolga, če dolžnik uveljavlja zastaranje. Zato je pomembno, da se izterjava dolgov začne v tem času, da se postopek izvršbe aktivno vodi ter da se aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

 

Ljubljana, 30.3.2015, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.