ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Kaj delamo

Civilno pravo – odškodninsko in obligacijsko pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki. Civilno pravo ureja razmerja med posamezniki, kjer nobena od strank nima oblastnega položaja (vendar gre večinoma samo za formalno prirejenost – en posameznik je ponavadi gospodarsko močnejši od drugega).

Civilno pravo in etažna lastnina

Za civilno pravo je značilna avtonomija volje. Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih.

Darilna pogodba in dedovanje 2014

Darilna pogodba in dedovanje sta med najbolj pogostimi mehanizmi za prehod premoženja med sorodniki. Oba instituta prideta v poštev tako za premičnine, kot tudi za nepremičnine. 

Dedni dogovor

Več razlogov je, zakaj je dobro v zapuščinskem postopku skleniti t.i. dedni dogovor (zakon sicer tega izraza ne uporablja). Dedni dogovor predvsem omogoča, da dediči že v samem zapuščinskem postopku sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval.

Dedno pravo

Dedno pravo je ena temeljnih civilnopravnih vej, ki ureja prehod premoženja umrle osebe na njegove dediče. Celovito je urejeno v Zakonu o dedovanju, ki ureja splošna načela, ki veljajo za dedno pravo, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, prehod zapuščine na dediče in postopek dedovanja.

Dedno pravo in dedovanje

Dedno pravo ureja tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge; fizične ali pravne osebe.

Dedno pravo, dedovanje po oporoki in zapuščinska razprava

Dedno pravo je klasična veja prava; stara približno toliko, kot organizirana družba. Njen predmet je bil in je še življenjskega pomena – prehod najpomembnejših stvari za življenje (takrat polja, živina, nakit) na potomce.

Dedovanja: po zakonu, po oporoki, nujni delež

Oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Pri dedovanju po zakonu določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Za dedovanje po zakonu sta najpomembnejši razmerji sorodstvo in zakonska zveza.

Dedovanje

Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in dedovanje po zakonu. Medtem, ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu, kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.

Dedovanje dolgov | Dedno pravo in dedovanje nujnega deleža

Dedno pravo ureja tista razmerja iz sklopa zasebno lastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Za dedno pravo so značilna razmerja, za katere je značilna določena povezanost z osebnimi razmerji: s sorodstvom, z zakonsko zvezo, z zunajzakonsko skupnostjo ali s siceršnjo življenjsko ali ekonomsko skupnostjo, kot tudi s preživljanjem.

Dedovanje dolgov po oporoki

Pri pojmu dedovanje dolgov lahko govorimo o dolgovih zapustnika ter dolgovih zapuščine. Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja.

Dedovanje in nujni delež

Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge, fizične in pravne osebe. Da pride do dedovanja, je potrebno: 1. da zapustnik umre, 2. da obstaja dedič, 3. da ima dedič dedni naslov, 4. da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden.

Dedovanje nujnega deleža po zakonu in oporoki

Oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Pri dedovanju po zakonu določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom.

Dedovanje po možu po dednem redu

Dedovanje po možu nastopi bodisi v prvem bodisi v drugem dednem redu. Dedovanje po možu v drugem dednem redu nastopi tedaj, kadar mož ni zapustil potomcev. 

Dedovanje po oporoki

Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu.

Dedovanje po starših ali brez potomcev

Dedovanje po starših oz. dedovanje potomcev, dedovanje brez potomcev in dedovanje izvenzakonskega partnerja ureja Zakon o dedovanju. Če zapustnik ne določi dedičev v oporoki, se ti določijo po zakonu.

Dedovanje zaščitene kmetije

Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Potrebno je še, da da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden ter da obstaja zapuščina.

Dedovanje zaščitene kmetije in nepremičnine

Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Potrebno je še, da da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden ter da obstaja zapuščina.

Delitev premoženja, izročilna pogodba ali darilna pogodba

Delitev premoženja se lahko opravi že za časa življenja. To lahko uredijo naslednje pogodbe: pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, izročilna pogodba ali darilna pogodba, kot izjava poslednje volje pa tudi oporoka. Velikokrat se zastavlja vprašanje, ali naj se za delitev premoženja uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba. Obe pogodbi sta urejeni v

Delitev skupnega premoženja

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. 

Delitev solastnine

Solastnina pomeni, da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri čemer je delež vsakega solastnika določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).

Delo po pogodbi in za nedoločen čas in poškodbe pri delu

Izraz delo po pogodbi se lahko nanaša za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, po podjemni pogodbi ter avtorski pogodbi. Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v drugem poglavju Zakona o delovnih razmerjih.

Delovna razmerja in delovni spori

Delovno pravo je področje, v okvir katerega sodijo delovni spori in delovna razmerja, odpuščanje in pravice delavcev, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali s strani zaposlenega.

Delovno pravo

Delovno pravo je pravo, ki ureja delovna razmerja. Odvetnik za delovno pravo svetuje delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnih razmerij in jih zastopa v delovnih sporih.

Etažna lastnina in lastninska pravica

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

Gospodarsko pravo in intelektualna lastnina

Gospodarsko pravo obsega pravna pravila in pravna načela, ki urejajo pravni status in pravne posle gospodarskih subjektov. Gospodarsko pravo obsega statusno pravo, pravo gospodarskih poslov, pravo vrednostnih papirjev, pravo industrijske lastnine, transportno pravo, zavarovalno pravo ter tržno in konkurenčno pravo.

Izplačilo odškodnine, dnevna odškodnina

Odškodnina po prometni nesreči se izplača iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) iz zavarovalne police povzročitelja prometne nesreče.

Izračun preživnine

Preživnina je zakonska obveznost preživninskega zavezanca za plačevanje denarnega prispevka za preživljanje. Preživninske obveznosti določa in ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Izredna odpoved

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je način enostranskega prenehanja delovnega razmerja, ki ima številne ekonomske in socialne posledice, tako za delavca, kot delodajalca.

Izročilna pogodba

Delitev premoženja in razpolaganje s premoženjem za časa življenja, pred smrtjo, omogoča izogniti se temu, da bi o premoženju posameznika po njegovi smrti odločalo sodišče. Dve izmed možnosti za delitev premoženja sta izročilna pogodba ali darilna. Obe pogodbi sta urejeni v Obligacijskem zakoniku.

Izterjava dolgov

Vsakdo se kdaj znajde v situaciji, ko mu nekdo dolguje izpolnitev obveznosti, vendar te prostovoljno ne izpolni. Za poslovne subjekte takšna situacija vedno pogosteje postaja del vsakdana.

Izterjava dolgov, sodna izterjava, izterjava terjatev

Sodna izterjava je postopek, namenjen prisilni izvršitvi terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije…

Izterjava preživnine

Preživnino ima po razvezi zakonske zveze, skladno z določbo 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pravico zahtevati zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Izterjava terjatev in dolgov

Sodna izterjava je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Ta zakon določa pravila postopka, po katerih se opravlja prisilna izterjava terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Sodna izterjava se uvede na predlog upnika.

Izvršba | Postopek in izterjava dolgov

Dolg, ki nastane zaradi neplačanega računa (fakture) se sprva poskuša izterjati izvensodno; s pošiljanjem opominov, s telefonskim kontaktom in osebnim stikom. Izvensodna izterjava dolgov je priporočljiva predvsem zaradi ohranjanja pozitivnih, korektnih poslovnih odnosov s strankami.

Izvršbe

Izvršbe: e-izvršbe oziroma elektronske izvršbe so zajete v sklopu storitev, ki jih odvetniki opravljamo poslovnim subjektom in fizičnim osebam.

Kršitve in sodno varstvo človekovih pravic

Sodno varstvo pravic zagotavlja že Ustava RS v 23. členu, ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

Ločitev in delitev premoženja

Ločitev zakonske zveze je laičen in nepravilen izraz, ki je ustaljen v pogovorni rabi. Pravno pravilen izraz za ločitev zakonske zveze je razveza zakonske zveze.

Ločitev s tožbo

Ločitev je nestrokoven izraz za razvezo zakonske zveze, ki se v splošni javnosti uporablja najpogosteje. Razveza zakonske zveze je način prenehanja zakonske zveze.

Ločitev zakonske zveze

Do razveze zakonske zveze pride, kadar le-ta postane za enega ali oba zakonca nevzdržna. V praksi se pogosto uporablja laičen izraz ločitev zakonske zveze.

Ločitev zakonske zveze – razveza

Ločitev zakonske zveze je laični izraz (pravilno razveza), ki ga v tem sestavku uporabljamo le zaradi jasnosti. Ločitev je lahko sporazumna. Predlog/vloga za ločitev se s strani zakoncev vloži pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Nasilje v družini – najpogostejše žrtve nasilja so ženske

Nasilje v družini opredeljuje Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu. Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. 

Nasilje v družini, nasilje nad ženskami in žrtve nasilja – ZPND

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.

Nastanek solastnine

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljeni način in z njo razpolagati. Lastninsko pravico lahko izvršuje več oseb v posebnem pravnem odnosu, kot skupna lastnina ali kot solastnina. Skupna lastnina in solastnina se bistveno razlikujeta pri določitvi deležev.

Neplačevanje davkov in prispevkov s strani delodajalca

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. (162. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Neplačevanje preživnine

Neplačevanje preživnine je v praksi dokaj pogost pojav. Neplačevanje preživnine je lahko občasno, še pogosteje pa gre za sistematičen pojav, ko zavezanec preživnine ne plača praktično nikoli. Razlogi za neplačevanje preživnine v pretežni meri izhajajo iz slabega premoženjskega stanja, vendar so pogosto v kombinaciji z zavestno odločitvijo zavezanca, da bo dal namesto preživnini prednost nečemu drugemu.

Neplačevanje preživnine za otroka

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja razmerja med starši in otroki, kamor sodi tudi vzajemna dolžnost preživljanja. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa se dolžnost preživljanja podaljša do šestindvajsetega leta starosti.

Nesreča pri delu

V skladu z ZVZD-1 je nesreča pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca.

Ničnost pogodbe in pravnega posla

Pravni posel je pravno dejanje, s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pravni posel je lahko enostranski, ki nastane z izjavo volje enega subjekta (npr. oporoka) ali dvostranski, ki nastane s soglasno izjavo volje dveh subjektov (npr. pogodba).

O sporazumni ločitvi in ločitvi s tožbo

Postopek za ločitev je opredeljen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sporazumna ločitev se začne na predlog zakoncev, ki ga vložita na krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja je laičen izraz za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za pravni akt, s katerim lahko pogodbena stranka neodvisno od volje druge stranke povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov lahko poda vsaka od strank pogodbe o zaposlitvi; tako delavec, kot delodajalec. V tem prikazu obravnavamo predvsem odpoved iz krivdnega razloga, ki jo zaradi delavčevih kršitev pogodbe o zaposlitvi poda delavčev delodajalec.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov je skrajšan izraz za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (1. al. 1. odst. 89. čl ZDR-1). Odpoved iz poslovnega razloga priševamo med redne odpovedi, ker je zanje (za razliko od izrednih odpovedi) predviden odpovedni rok.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi / prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ima za posledico prenehanje delovnega razmerja. Po veljavni zakonski ureditvi lahko pogodba o zaposlitvi preneha na več načinov, in sicer: s potekom časa, s smrtjo delavca/delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z odpovedjo delodajalca/delavca, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

Za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu je predpisan postopek, ki se bistveno razlikuje od standardnega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Odpravnina iz poslovnih razlogov (laičen izraz; pravilno: odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) je denarna obveznost delodajalca, ki jo je dolžan izplačati za primer, ko je delavcu izdana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se lahko (poleg drugih primerov) izda tudi kot odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V praksi je ta oblika odpovedi v primerjavi z ostalimi najmanj v uporabi.

Odpravnina

Pod izrazom prenehanje delovnega razmerja razumemo različne oblike prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje preneha med drugim s sporazumom ali pa s smrtjo delavca.

Odpravnina iz poslovnih razlogov

V primeru, kadar je s strani delodajalca podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pripada delavcu ob poteku odpovednega roka odpravnina.

Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi lahko preneha veljati na različne načine, in sicer s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba o zaposlitvi za določen čas), s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom med delavcem in delodajalcem, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča ali po samem zakonu (torej v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih ali drug zakon).

Odpravnina ob prenehanju pogodbe za določen čas

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina pripada delavcu v nekaterih primerih prenehanja delovnega razmerja, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon tako med drugim določa, da delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, hkrati pa opredeljuje tudi način, na katerega se določi višina odpravnine ob upokojitvi.

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

V Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je v 108. členu določeno, da je delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino.

Odpravnina za določen čas in nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost sta temi, s katerima se srečujemo tudi pri poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pod zakonsko določenimi pogoji delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripadata odpravnina in nadomestilo za brezposelnost.

Odškodnina po prometni nesreči

Odškodnina po prometni nesreči je denarno nadomestilo, ki ga prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči, ali kot določeno zadoščenje s katerim se lahko omili težave oškodovanca zaradi nesreče.

Odškodnine

Skrbno varovana skrivnost odškodninskih podjetij je, da bodo plačilo zase vzela iz vaše prejete odškodnine (10% ali tudi več), medtem ko zavarovalnice odvetnikom (ne pa odškodninskim podjetjem!) plačajo za njihovo delo posebej.

Odvetnik za delovno pravo

Ena najmlajših pravnih panog, vendar z utrjeno tradicijo je delovno pravo. Delovno pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel glede delovnih razmerij in določa določa pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev.

Odvetnik za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo in na obojestranski čustveni navezanosti. V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, dolžna sta se vzajemno spoštovati in si medsebojno pomagati.

Odvetnik za odškodnine

Povzročitev škode je ena od oblik nastanka obveznosti. Odvetnik za odškodnine v takih primerih svetuje in pomaga oškodovancem pri uveljavljanju odškodnine.

Odvetniki odvetniške pisarne Peter Mele v Ljubljani

Odvetniška pisarna v Ljubljani se nahaja na Resljevi cesti 25. Odvetniki te pisarne dajejo veliko poudarka strokovnosti. Dosledno upoštevajo etični kodeks, kar naj bi spoštovali vsi dobri odvetniki.

Odvetniška pisarna Mele tudi v Cerknici

Znano je, da je v Cerknici okrajno sodišče, vendar v Cerknici doslej odvetniki skoraj niso delovali ali pa so posamezni odvetniki v Cerknici delovali le kratek čas.

Opomini in predlogi za sodne izvršbe

Plačilna nedisciplina je postala vsakodnevni spremljevalec gospodarstva. Nekajdnevne zamude pri plačilih so nekaj običajnega, vendar pa je potrebno to kontrolirati (npr. blokade transakcijskega računa) in tudi pravočasno ukrepati.

Oporoka – pisanje oporoke, dedovanje brez oporoke

Veljavno oporoko se lahko sestavi le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko določeni. Za pisanje oporoke tako obstajajo določbe v zakonu, ki se jih mora strogo upoštevati.

Opozorilo po ZIsRPS

Odvetniška pisarna Mele d.o.o. obiskovalce spletne strani ter potencialne in že obstoječe stranke, ki imajo status potrošnika v smislu prvega odstavka 4. člena ZIsRPS, v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZIsRPS obvešča, da ne priznava nobenega izvajalca IRPS kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora, ki ga potrošnik lahko začne v skladu s tem zakonom, kar pomeni, da se morebitni spori, v primeru, da jih stranki ne uspeta rešiti sporazumno, rešujejo pred pristojnim sodiščem.

Pogodba o delu

Podjemna pogodba oziroma t.i. pogodba o delu je opredeljena v XI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o delu se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno in umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku in izročilna pogodba so urejene v Obligacijskem zakoniku. Gre za pogodbe, ki lastniku omogočajo, da s premoženjem, ki bi bilo predmet zapuščine ob njegovi smrt, razpolaga že za časa svojega življenja – gre za pogodbeno avtonomijo strank s posledicami na področju dednega prava.

Pogodba o zaposlitvi – letni regres

Pogodba o zaposlitvi je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot akt, s katerim se sklene delovno razmerje. V skladu z navedenim zakonom se pogodba o zaposlitvi sklene za nedoločen čas, razen izjemoma, ko zakon v določenih primerih dopušča, da se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi kot temelj delovnega razmerja

Za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi mora biti izpolnjen pogoj soglasja volj pogodbenih strank – delavca in delodajalca, ki morata izraziti soglasje, da bo njuno medsebojno  razmerje urejeno na določen način.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Čeprav je v Sloveniji pogodba o zaposlitvi za določen čas prej pravilo, kot izjema, pa Zakon o delovnih razmerjih predvideva, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le v točno določenih primerih.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v ZDR-1 predvidena kot izjema od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se tako lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, pri čemer ZDR-1 nekatere razloge za dopustno delo za določen čas našteva v 54. členu.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Praviloma se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da čas trajanja delovnega razmerja ni določen.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Delodajalci se ob izkazani potrebi po dodatnem delu večkrat znajdejo v dilemi, ali naj se z novim delavcem sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za določen čas ali morda celo pogodba o delu (podjemna pogodba), zato v nadaljevanju predstavljamo bistvene razlike med navedenimi oblikami opravljanja dela.

Pogodbe

Ponujamo vam pripravo različnih pogodb. Nekatere bodo takšne, ki jih ni mogoče v naprej poimenovati, pač pa se bodo nanašale na vašo specifično situacijo.

Poškodba pri delu in odškodnina

Z izrazom poškodba pri delu je mišljena vsakršna poškodba, ki nastane delavcu pri opravljanju dela v delovnem razmerju. V delovnem razmerju je oseba, ki je z delodajalcem sklenila veljavno pogodbo o zaposlitvi.

Postopek za ločitev

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Pravica do dopusta, starševski dopust in porodniški dopust

Pravica do dopusta po ZDR-1 pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta; če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Pravica do dopusta v minimalnem obsegu je določena v ZDR-1 v 159. členu.

Pravica do preživljanja

Slovenski pravni sistem v okviru zagotavljanja posameznikove socialne varnosti določa več primerov, ko je oseba zaradi sorodstvenega oziroma družinskega razmerja dolžna preživljati drugo osebo, oziroma je drugi osebi zagotovljena pravica do preživljanja, ker se ni zmožna preživljati sama.

Pravna razdelitev solastnine

Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi.

Predlog in postopek sodne izvršbe

V današnjem času se marsikateri podjetnik sooča s plačilno nedisciplino in z njo povezanim vprašanjem, kako učinkovito izterjati svojo terjatev.

Prenehanje delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot krovni zakon ureja vsa delovna razmerja v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali se sklepajo v zasebnem ali javnem sektorju.

Prenehanje delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi

Delovna razmerja se praviloma vzpostavijo s sklenitvijo pisne pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Za delovna razmerja se štejejo tudi pravna razmerja, ko med pogodbenima strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, če v njih obstajajo elementi delovnega razmerja, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je akt, s katerim se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. V skladu z ZDR-1 se mora pogodba o zaposlitvi skleniti v pisni obliki, vendar delovno razmerje obstaja, tudi če pogodba o zaposlitvi ni sklenjena pisno, če med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu

Čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu nastopi iz več različnih razlogov (npr. potek časa, smrt, sporazum), se številna vprašanja zastavljajo predvsem v primerih, kadar se izdaja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Preživnina

Preživnina je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa dolžnost preživljanja staršev do otrok, otrok do staršev in zakoncev po razvezi zakonske zveze.

Preživnina za otroka

Zakonska dolžnost staršev je, da preživljajo svoje otroke, skrbijo za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajajo.  Preživnina za otroka je institut, ki se uporablja za primere, ko starša ne živita skupaj, in v primerih razveze zakonske zveze oziroma prenehanja zunajzakonske skupnosti. O preživnini odločajo sodišča, pri čemer se preživnina za otroka določa individualno.

Prijava nezgode pri delu – poškodba pri delu in odškodnina za poškodbe

Poškodba pri delu je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka. Poškodba pri delu je lahko tudi posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba posledica opravljanja dela ali dejavnosti.

Prisilna, sodna in izvensodna poravnava

SSKJ poravnavo opisuje kot glagolnik, ki izhaja iz besede poravnati (poravnava dolga, kredita; poravnava škode, poravnava spora, poravnava očeta s sinom) ter kot sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih. Poznamo več vrst poravnav, kot npr. prisilna, izvensodna ter sodna poravnava.

Razveza zakonske zveze

Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.

Razveza zakonske zveze – Postopek

Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.

Redna odpoved

Pogodba o delu, ki se ji drugače reče tudi podjemna pogodba, je institut civilnega in ne delovnega prava, kar pomeni, da je pogodba o delu urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) po pravilih civilnega prava.

Redna odpoved delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 1. členu določa obseg veljavnosti zakona, kot tudi seznam evropskih predpisov ki so z Zakonom o delovnih razmerjih povzeti v naš pravni red.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Če pride do povečanega obsega dela in posledično do potrebe po več delovne sile, se lahko delodajalec znajde v dilemi, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pa naj se s kakšnim izvajalcem sklene zgolj pogodba o delu oziroma kakšna druga pogodba.

Redna odpoved razmerja

Delovna razmerja predstavljajo enega najpomembnejših in najpogostejših pravnih razmerij, ki večini odraslih posameznikov predstavljajo vir prihodkov in s tem tudi vir preživetja.

Skrbništvo in ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha v naslednjih primerih: smrt enega izmed zakoncev; razglasitev enega zakonca za mrtvega; razveljavitev zakonske zveze in razveza (ločitev) zakonske zveze. 

Skrbništvo nad otroci

V tem prispevku pojasnjujemo, da zakon izraza „skrbništvo“ ne uporablja v pomenu „dodelitev otroka v varstvo in vzgojo“. Skrbništvo je urejeno v šestem delu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Skupna lastnina

Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni (zakonska definicija pojma skupna lastnina).

Skupno premoženje

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev.

Skupno premoženje in ločitev s tožbo

Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Z njim zakonca razpolagata skupno in sporazumno. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v

Sodne izvršbe – predlog za in postopek izvršbe

Cilj sodne izvršbe je plačilo in izterjava odprtih, zapadlih terjatev po pravni poti. Sodne izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju. Postopek izvršbe se začne/uvede na predlog upnika.

Solastnina – delitev

Solastnina je osnovna oblika lastninske pravice in pomeni pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari. Pri solastnini so deleži vsakega izmed lastnikov določeni kot miselne kvote oziroma kot idealni deleži v sorazmerju s celoto.

Sporazumna ločitev

Sporazumna ločitev je laičen izraz, ki se v splošni javnosti pogosto uporablja, vendar pa je napačen, saj sporazumna ločitev pravno pravilno pomeni sporazumno razvezo zakonske zveze.

Sporazumna ločitev zakonske zveze

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze, za katero je v veljavi pogovorni izraz “ločitev zakonske zveze“.

Stečajni postopek in prijava terjatev v stečaj

Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIP).

Stvarno, dedno in družinsko pravo

Dedno pravo, stvarno pravo in družinsko pravo so panoge civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike.

Tožba za ločitev

Tožba za ločitev je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nekatera (zlasti postopkovna) pravila pa so urejena tudi v Zakonu o pravdnem postopku.

Tožbe

Izraz civilna tožba pogosto uporabljajo policisti, kadar prijavitelju pojasnjujejo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Civilna tožba tukaj pomeni, da se policija ne bo ukvarjala z zadevo in da je potrebna pobuda stranke same.

Več o odpravnini

Odpravnina je enkratno izplačilo, ki nastane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti ter ob upokojitvi, pa tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višine odškodnin za poškodbe, odškodninsko pravo

Odškodninsko pravo se ukvarja s področjem škod in škodnih dogodkov, ki posamezniku zmanjšajo premoženje ali ga kako drugače onemogočijo v uživanju dobrin (kot na primer poškodbe telesa, razžalitev dobrega imena in časti, povzročanje fizične ter psihične bolečine, strahu in podobno). 

Vloga za ločitev

Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Do razveze zakonske zveze (v praksi je pogosto uporabljen izraz ločitev) pride, kadar le ta postane iz katerega koli vzroka za enega ali oba zakonca nevzdržna

Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo

Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela specialnosti, po katerem je lahko samo individualno določena samostojna stvar predmet stvarnih pravic.

Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih sledi ciljem, ki so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.

Zakon o delovnih razmerjih in pogodba o zaposlitvi

Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet 5.3.2013, je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu dela.

Zaposlitev za določen čas – pogodba

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v ZDR-1 predvidena kot izjema od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se tako lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.

Zapuščina – kdaj se opravi zapuščinska obravnava

Zapuščinski postopek ureja Zakon o dedovanju. Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.

Call Now Button Scroll to Top