ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je lahko podana le, če obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved. Razlogi, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi ZDR-1) določa kot utemeljene, so našteti v 89. členu. Odpoved delovnega razmerja je pogovorni izraz (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Delodajalec lahko delavcu redno odpove delovno razmerje le, če obstaja poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ali v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela. Delodajalec mora odpovedni razlog, ki je privedel do odpovedi delovnega razmerja, vsebinsko utemeljiti.

Ali mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi podati v pisni obliki?

 

Zakon o delovnih razmerjih določa, da morata biti tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v pisni obliki. Pisnost odpovedi delovnega razmerja je opredeljena kot pogoj za obstoj odpovedi in pogoj za zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi na tej podlagi. Če bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana samo ustno, ta ne bi bila zakonita. S tem se skuša preprečiti negotovosti, ki bi se v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja lahko pojavile. Hkrati z zahtevo po pisnosti se sledi tudi zahtevi po določnosti in jasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa potrebno, da ga pravno kvalificira. Za samo zakonitost odpovedi delovnega razmerja zadošča pisna utemeljitev dejanskega razloga. Delodajalec je v primeru spora o zakonitosti pogodbe vezan na razlog, ki ga je podal v odpovedi, in odpovedi ne more utemeljevati z dodatnimi razlogi. Zadnji odstavek 87. člena ZDR-1, ki predpisuje obliko in vsebino odpovedi, določa, da mora delodajalec ob odpovedi delavca pisno obvestiti tudi o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če obvestilo o pravnem varstvu vsebuje kakšno napako, to ne more biti v škodo delavca.

Ali kdo uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?

 

Zakon o delovnih razmerjih od 112. do 116. člena ureja posebno varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev, delavce, ki so dopolnili starost 58 let, delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, starše, invalide in odsotne z dela zaradi bolezni. Če je delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, velja močnejše pravno varstvo, kar pa je potrebno presojati za vsak konkretni primer posebej. Delavec se lahko sam sklicuje na močnejše pravno varstvo, pri čemer ga mora delodajalec upoštevati. V primeru spora o tem odloča sodišče.

Kaj pomeni izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

 

Delodajalec in delavec lahko podata odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za način prenehanja pogodbe, pri kateri ena od pogodbenih strank neodvisno od volje druge pogodbe stranke povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in posledično tudi prenehanje delovnega razmerja. Odpoved, ki jo stranki podata, je lahko redna ali izredna odpoved. Ključna razlika med njima pa je v odpovednem roku. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pride do takojšnjega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, brez odpovednega roka. Pogodbeni stranki pa lahko podata izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz razlogov, ki jih našteva Zakon o delovnih razmerjih in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Če delavec prejme izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, nima pravice do odpravnine.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda tudi delavec

 

Razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, so našteti v prvem odstavku 111. člena Zakona o delovnih razmerjih. Gre za delodajalčeve kršitve in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki so za delavca postale nevzdržne in je za take primere predvidena možnost izredne odpovedi delovnega razmerja. Prva dva razloga, zaradi katerih lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se nanašata na delodajalčevo opustitev zagotavljanja dela. Naslednji trije razlogi so v zvezi z delodajalčevimi kršitvami določb o plačilu plače. V 6. alineji je razlog, ki se nanaša na opustitev zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Zadnja dva razloga za izredno odpoved delovnega razmerja pa sta v zvezi s kršitvijo delodajalca zaradi diskriminacije in spolnega nadlegovanja oziroma trpinčenja delavca na delovnem mestu. Delavec mora pred izredno odpovedjo delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 (najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga).

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.

Call Now Button Scroll to Top