ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Druga pogostejša vprašanja in odgovori glede interventnih ukrepov

Pogostejša vprašanja in odgovori v zvezi z odsotnostjo z dela zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in glede ukrepov za upokojence ter druge ranljive skupine v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

 

  1. Kakšna je razlika med izolacijo in karanteno?

Pri karanteni gre za ukrep, s katerim se določijo obvezni zdravstveni pregledi in omeji gibanje zdravim osebam. Karanteno z odločbo odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ukrep se odredi v primeru, da so bile zdrave osebe v stiku (oziroma obstaja sum, da so bile v stiku) z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico ali nalezljivo boleznijo, za katero je razglašena epidemija, za čas njegove kužnosti.

Izolacija pa je ukrep, s katerim se osebi, ki je zbolela za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Taki osebi se določi vrsta osamitve in njeno trajanje, ukrep je odrejen s strani lečečega zdravnika, območnega zavoda za zdravstveno varstvo ali Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.

 

  1. V moji občini je veliko številko okuženih, zato me je strah, da se bom okužila tudi sama. Ali sem lahko začasno zadržana z dela zaradi možnosti okužbe?

Ne. V primeru, da ste zdravi in za vas ni bila odrejena karantena, zaradi strahu pred okužbo nimate pravice do začasne zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov.

 

  1. Zaradi prihoda iz tujine mi je bila odrejena karantena s strani ministra za zdravje, svojega dela od doma ne morem Ali mi pripada nadomestilo plače?

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače. Takemu delavcu pripada nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to je 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

 

  1. Zaradi prihoda iz tujine mi je bila odrejena karantena s strani ministra za zdravje, delo sedaj opravljam od doma. Ali mi pripada nadomestilo plače?

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena in je v dogovoru z delodajalcem začel opravljati delo na domu, prejema plačo. Organiziranje dela na naveden način se od siceršnjega opravljanja dela razlikuje zgolj po kraju opravljanja dela.

 

  1. Potrjeno imam okužbo z virusom COVID-19, zdravnik mi je odredil izolacijo. Kako je z nadomestilom plače v času bolniške odsotnosti?

Zavarovancu, ki je v delovnem razmerju in mu je s strani zdravnika odrejena izolacija, na podlagi 31. člena ZZVZZ za prvih 90 dni pripada nadomestilo v višini 90 odstotkov osnove, če traja izolacija več kot 90 dni pa je višina nadomestila 100 odstotkov osnove. Osnova za nadomestilo je v tem primeru povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela (1. odst. 31. člena ZZVZZ). Nadomestilo prav tako ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.

 

  1. Z virusom COVID-19 sem se okužil na delovnem mestu. Kako je z nadomestilom plače v času bolniške odsotnosti?

V navedenem primeru gre za obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela (3. alineja 1. odst. 66. člena ZPIZ-2), zato je potrebna tudi ustrezna prijava s strani delodajalca. Zavarovanec je, na podlagi 31. člena ZZVZZ, ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov osnove. Več o tem si lahko preberete tudi na strani ZZZS: Nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo.

 

  1. Sem upokojenka s stalnim prebivališčem v Sloveniji in prejemam pokojnino v višini 800 evrov. Ali sem tudi jaz upravičena do enkratnega solidarnostnega dodatka?

Ne. Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in zgolj tisti, katerih pokojnina znaša 700,00 evrov ali manj.

 

  1. Ali je za upokojence s stalnim prebivališčem v Sloveniji, katerih pokojnina znaša 700,00 evrov ali manj, solidarnostni dodatek izplačan v enaki višini?

Ne. Višina enkratnega solidarnostnega dodatka je odvisna od višine pokojnine, ki jo upravičenec prejema. Na podlagi 3. odst. 57. člena ZIUZEOP se bo uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 evrov, izplačal solidarnostni dodatek v višini 300,00 evrov, tistim, ki prejemajo pokojnino v višini od 500,01 evrov do 600,00 evrov, v višini 230,00 evrov in tistim, ki prejemajo pokojnino v višini 600,01 evrov do 700,00 evrov, v višini 130,00 evrov.

 

  1. Kdaj bo izplačan solidarnostni dodatek za upokojence?

Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence bo izplačan ob izplačilu pokojnine za mesec april.

 

  1. Zanima me, ali se od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence plačajo prispevki in dohodnina?

Ne. Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačujejo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako pa se ne plača dohodnine.

 

  1. Ali so poleg upokojencev do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka upravičene še katere druge ranljive skupine?

Da. V 58. členu ZIUZEOP so opredeljene tudi druge ranljive skupine oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije. Z navedenim členom se tako ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka z namenom izboljšanja socialnega položaja teh skupin oseb.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka so tako upravičeni tisti, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence, poleg navedenega pa so do enkratnega solidarnostnega dodatka upravičeni tudi vsi redni študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

 

  1. Koliko znaša dodatek za prejemnike socialne pomoči in kdaj se bo dodatek izplačal?

Za upravičence do socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka znaša višina enkratnega solidarnostnega dodatka 150,00 evrov, navedeni dodatek pa se bo izplačal skupaj s socialno pomočjo oziroma varstvenim dodatkom za mesec april 2020.

 

  1. Zanima me, ali se od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine plača dohodnina?

Ne. Od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine se ne plača dohodnine.

 

  1. Sem redni študent. Zanima me, koliko znaša solidarnostni dodatek. Ali moram izpolniti kakšno vlogo, da bom dodatek prejel?

Za redne študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji znaša višina enkratnega solidarnostnega dodatka 150,00 evrov. Vloga, ki jo je potrebno izpolniti, je dostopna na spletni strani eUprave: Vloga za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka študentom.

 

Call Now Button Scroll to Top