ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Dne 22. 4. 2020 objavljen predlog interventnega zakona za zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu

Dne 22. aprila 2020 sta bila na spletni strani Državnega zbora objavljena predloga dveh zakonov za obvladovanje širitve Covid-19.

Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

BESEDILO ČLENOV PREDLOGA:

I. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic

epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19).

(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za gospodarstvo in javne finance

spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v

nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki);

2. Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12;v nadaljnjem besedilu: Zakon

o preprečevanju zamud pri plačilih);

3. Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon

o javnih skladih);

4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št.

75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in

2021).

(3) S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakona o

stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v

nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti).

II. DEL

UKREP ZA ZAGOTOVITEV DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU

2. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic

COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s

poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno

pokritje kreditnega tveganja bank.

3. člen

(predmet ukrepa)

Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo

sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji

in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike

Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev.

4. člen

(subjekti ukrepa)

(1) Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost,

in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst

pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26.

6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o

spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo,

pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in

večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj

oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov

(UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) uvršča med

mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:

kreditojemalec).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga

finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in

invalidsko zavarovanje.

5. člen

(pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci)

(1) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki

izpolnjujejo naslednje pogoje:

a) sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020;

b) ročnost kredita ne presega petih let;

c) kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju

novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju

poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do

uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;

d) kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

(2) Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev

katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje

v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

(3) V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne

pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se

v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka

všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

(4) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru:

a) da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v

18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

b) da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih

razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;

c) da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe

(EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za

kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št.

176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o

spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014

(UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer

kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do

banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;

d) da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z

jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;

e) da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih

prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v

skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in

drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in

f) da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja

ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

(5) Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz

prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

a) opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:

– zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter

– zneska stroškov dela za leto 2019;

b) opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;

c) opredelitev namena kredita;

d) v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga

plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega

kredita;

e) izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena;

6. člen

(omejitev trajanja in višina poroštva)

(1) Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi

naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

(2) Višina poroštva za posamezen kredit znaša:

a) 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med

velika podjetja;

b) 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med

mikro, majhna ali srednja podjetja.

(3) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da

banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot

porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.

7. člen

(značilnosti poroštva Republike Slovenije)

(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena

tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno

obveznost izpolni skladno z 9. členom tega zakona.

(2) Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja

poroštvo Republike Slovenije, ne presega 2 milijardi eurov.

(3) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za

poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za

ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3.

2020, vključno s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z

uredbo iz 17. člena tega zakona.

(4) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d.,

Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v

zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje

regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi

katerih je banka odobrila kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled

zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni

pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in

posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.

(5) Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje.

8. člen

(jamstvena premija)

(1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji

način:

a) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:

– za prvo leto 25 bazičnih točk;

– za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;

– za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;

b) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:

– za prvo leto 50 bazičnih točk;

– za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;

za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

(2) Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice

kredita v relevantnem trenutku.

9. člen

(prenos terjatev in način unovčevanja poroštva)

(1) Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem

besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini

neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom

Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka, obveznost izpolni z

izročitvijo obveznice SID banke.

(2) V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in kreditojemalec ni poravnal

dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se

poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način:

a) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali

srednja podjetja:

– z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali

– z izročitvijo obveznice Republike Slovenije;

b) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:

– z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali

– z izročitvijo obveznice SID banke.

(3) Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se upošteva srednjeročna

strategija upravljanja z javnim dolgom Republike Slovenije.

(4) SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti glavnice

kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in

stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke

nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita in poroštvom

Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o

tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta

SID banka in banka.

(5) SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na podlagi tega člena na podlagi mnenja

posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance.

(6) Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob

upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen Vlada

Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše merila,

pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot

sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.

10. člen

(vloga banke)

(1) Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe

posreduje SID banki.

(2) Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo

nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu.

(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za

izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih od nastopa

dogodka neplačila in dejstva, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe.

Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne

zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek

neplačila in da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s

poroštvom Republike Slovenije.

(4) Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.

11. člen

(evidenca in poziv SID banke za unovčenje poroštva)

(1) SID banka vodi evidenco vseh prejetih popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva in spremlja

porabo poroštvene kvote iz tega zakona. O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z

elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega

zahtevka banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo posreduje

ministrstvu, pristojnemu za finance.

(2) Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:

– polni naziv banke;

– polni naziv kreditojemalca;

– pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo specifikacije zneska glede na

vrsto obveznosti;

– izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi in poroštvenimi

pogoji;

– datum roka plačila;

transakcijski račun banke;

– številko sklica za plačilo.

(3) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega zahtevka banke za unovčitev poroštva in

potrditve zneska za izplačilo poroštva s strani SID banke, v zakonitem roku izvrši plačilo potrjenega

zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali

srednjih podjetij obveznice Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke,

oboje v protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva.

12. člen

(nadomestilo za izvajanje poslov v imenu in za račun Republike Slovenije)

SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva stroške izvajanja vseh poslov SID banke v

zvezi s poroštvi po tem zakonu in se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID

banko. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v roku desetih delovnih dni po preteku

meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo.

13. člen

(izterjava in upravljanje terjatev iz kreditov)

(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za

upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko

banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz

naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in

strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju

prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh

terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v

postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva

neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična

od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.

(2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora

banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka

najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu,

najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno

dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.

14. člen

(omejitve kreditojemalcu)

Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas

od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved

izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali

lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb

ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega

poroštva vključi v kreditno pogodbo.

15. člen

(prenehanje poroštva)

(1) Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če:

a) je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na

strani banke,

b) če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali

c) banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni

pred iztekom roka za prijavo terjatev.

(2) V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.

(3) V primeru iz točke b) prvega odstavka tega člena banka do kreditojemalca vzpostavi regresni

zahtevek.

(4) Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu veljajo tudi v primeru izročitve obveznic

Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in

SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi

od dneva izročitev obveznice.

16. člen

(položaj terjatev z naslova poroštva)

Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve

bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve kot

jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno

prenehanje, status prednostnih terjatev kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje,

postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

17. člen

(izdaja podzakonskega akta)

Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z

omejitvami poroštva, načinom izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva,

roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki se lahko

določijo z uredbo, ki jo izda Vlada Republike Slovenije.

III. DEL

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. ZAKON O SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI

18. člen

V Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki se v 11. členu v napovednem stavku prvega odstavka

za besedilom »ugotovljene tržne vrzeli« dodata vejica in besedilo »med katere sodijo tudi ciklične

vrzeli«.

19. člen

V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Član uprave SID banke mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja bančništvo.«.

20. člen

V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer šest na predlog

ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.«.

2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH

21. člen

V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih se v 26. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno z urnikom večstranskega pobota, ki ga

sprejme direktor AJPES, vendar najmanj enkrat mesečno.«.

3. ZAKON O JAVNIH SKLADIH

22. člen

V Zakonu o javnih skladih se v 22. členu drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:

»(2) Če direktor umre, odstopi, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu

poteče mandat, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega

sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar največ za 12 mesecev. V

času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.«.

4. ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021

23. člen

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se v 2. členu v drugem

odstavku za 31. točko doda nova 32. točka, ki se glasi:

»32. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 – Sredstva za

financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh

stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke

COVID-19).«.

24. člen

V 22. členu se v 1. točki besedilo »2018 in 2019« nadomesti z besedilom »2020 in 2021«, v 2. točki pa

se besedilo »za leto 2018 in za leto 2019« nadomesti z besedilom »za leto 2020 in za leto 2021«.

25. člen

V 24. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU«

dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.

26. člen

V 25. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU«

dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.

27. člen

V 28. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 5.a točka, ki se glasi:

»5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije

COVID-19;«.

28. člen

V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države daje

dolgoročna posojila za obdobje do treh let, za namen izvajanja projektov financiranih iz sredstev

Evropske unije.«.

29. člen

V 48. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena se lahko država v letu 2020 dodatno

zadolži za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne

zadolžitve za ta namen ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem

proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s

sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena

ZFisP.«.

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

30. člen

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

»48.a člen

(prerazporeditev pravic porabe na postavko COVID 19)

Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem odstavku prejšnjega člena samostojno

prerazporedi na postavko COVID 19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje

epidemije COVID-19.«.

31. člen

V 50. členu se v prvem odstavku znesek »800.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.800.000.000

eurov«.

32. člen

V 54. členu se v drugem odstavku v prvi alineji znesek »589,11 eura« nadomesti z zneskom »623,96

eura«.

33. člen

Za 67. členom se dodajo novi 67.a, 67. b in 67.c člen, ki se glasijo:

»67.a člen

(izkazovanje izdatkov v proračunu države za epidemijo)

(1) Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) se v proračunu zagotavljajo

sredstva za financiranje ukrepov sprejetih za omilitev posledic epidemije.

(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje

glavni program 2304 – Sredstva za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa

podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(3) Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje

epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za namene povezane z epidemijo.

67.b člen

(odpiranje novih postavk COVID-19)

Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika,

med letom odpira nove postavke COVID-19.

67.c člen

(neuporaba določb ZJF)

(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah

(Uradni list RS št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF-H) se državni program razvojnih politik iz 9.a

člena ZJF in srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne predložita vladi v

sprejetje.

(2) Ne glede na drugi odstavek 6. člena ZJF-H se napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na

ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta iz 9.c člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne

pripravijo.

(3) Ne glede na prvi odstavek 9.g člena ZJF Fiskalni svet v analizi ne upošteva makroekonomskih

agregatov in napovedi prejemkov in izdatkov za leti 2020 in 2021.«.

IV. DEL

ZAČASNI UKREP

34. člen

(najemnine)

(1) Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih

skupnosti, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti

samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje

gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene

epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, to je od vključno 13. marca

2020 do preklica razglasitve epidemije te nalezljive bolezni, ne zaračunava najemnina ali del

najemnine.

(2) O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča

predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna

samoupravne lokalne skupnosti, ob upoštevanju pogojev iz točke 3.1 Začasnega okvirja:

– najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2.

člena Uredbe 651/2014/EU;

skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja,

ne sme preseči 800.000 EUR ali 120.000 EUR, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in

akvakulture, ali 100.000 EUR, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje

kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom

davkov ali drugih dajatev;

– skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih

virov, ne sme preseči omejitev, določenih v prejšnji alineji;

– ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči,

dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, v kolikor so spoštovane določbe

relevantnih aktov Evropske komisije.

V. DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(prenos proračunskih postavk in preknjižb izdatkov na področju Zakona o izvrševanju

proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021)

(1) Proračunske postavke z oznako COVID-19, na katerih se do uveljavitve tega zakona zagotavljajo

pravice porabe za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v

podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(2) Pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona zagotavljale za financiranje omilitve epidemije,

se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo na postavke COVID-19 v podprogram 230401 –

Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(3) Vsi izdatki, ki so nastali za financiranje omilitve epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo

tega zakona, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona preknjižijo na postavke COVID-19 v

podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

36. člen

(vključitev imetnikov podračunov v sistem enotnega upravljanja)

Vsi imetniki podračunov v sistemu EZR države, ki še niso vključeni v sistem enotnega upravljanja

sredstev EZR države, se vanj vključijo osmi dan po uveljavitvi tega zakona.

37. člen

(nakazilo razlike povprečnine)

Razlika med prihodki iz 14. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11,

14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) od 1. januarja 2020 do uveljavitve tega zakona, ki je

izračunana ob upoštevanju povprečnine v višini 623,96 eura in povprečnine v višini 589,11 eura, se

občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja 2020.

38. člen

(rok za izdajo podzakonskega akta)

Vlada Republike Slovenije izda podzakonski akt iz šestega odstavka 9. člena tega zakona v treh

mesecih po uveljavitvi tega zakona.

39 . člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije spremembo,

dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v

primeru sprememb ali dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvirja ali če oceni, da to utemeljujejo

spremenjene razmere.

***

Neuraden prepis – samo za notranjo uporabo!

Kliknite tu za PDF besedila predloga

 

Call Now Button Scroll to Top