ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.

Vprašajte odvetnike

(brezplačni odgovori)

Priljubljeno:

Dedovanje po oporoki, nujni delež in dedni redi

Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, ki nastopi v primeru, če zapustnik za časa življenja napravi oporoko. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju tudi ZD) določa, da jo lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je enostranska, strogo osebno dana izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa Zakon o dedovanju. ZD kot možne oblike oporoke določa lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, oporoko, ki je sestavljena v tujini, na slovenski ladji ali med izrednim ali vojnim stanjem, možno je napraviti tudi mednarodno oporoko ali ustno oporoko.
Za dedovanje po oporoki zakon v 99. členu določa, da lahko oporočitelj oporoko vselej prekliče, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoko. Pisno oporoko lahko oporočitelj prekliče tudi tako, da jo uniči. V primeru, da je oporočitelj napravil novo oporoko in v njej izrecno ne prekliče prejšnje oporoke, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše.

Kaj pomeni dedovanje nujnega deleža ?

Dedovanje po oporoki omogoča zapustniku, da svobodno razpolaga s svojim premoženjem. Na ta način oporočitelj z oporoko po svoji volji določi, kako bo njegovo premoženje po smrti razdeljeno in med katere dediče, ter se tako izogne zakonitemu dedovanju. Nujni delež pa je institut, s katerim pravni red nekoliko omejuje oporočiteljevo svobodo. Nujni delež je del

zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, saj je ta rezerviran za nujne dediče. Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji, ta del  zapuščine se imenuje razpoložljivi del. Če obstaja veljavna oporoka, ne pride do uporabe določb o zakonitem dedovanju, razen v primeru uveljavljanja nujnega deleža. V takem primeru dedovanja dedujejo nujni dediči del zapuščine, ki je manjši, kot pri zakonitem dedovanju. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. To določa 26. člen ZD. Dedovanje nujnega deleža lahko zahtevajo tudi dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika, vendar le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Upoštevati pa je potrebno tudi tretji odstavek 25. člena, ki določa, da so osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, nujni dediči samo, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

odvetnik za dedovanje

Dedovanje in dedni redi

 

V Sloveniji je skladno z ZD možno dedovanje po oporoki ali na podlagi zakona. Ta določa krog oseb, ki pridejo v poštev kot dediči glede na svoje razmerje z zapustnikom. Zakon o dedovanju v 10. členu določa zakonite dediče, ki dedujejo po dednih redih. Dediči iz bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.  V prvem dednem redu so pokojnikovi potomci in njegov zakonec.

Če zapustnik ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec v drugem dednem redu. V primeru, da pokojnik ni zapustil zakonca, potem pokojnikovi starši dedujejo vso zapuščino po enakih delih. Do dedovanja v tretjem dednem redu pride, če pokojnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca. V takem primeru dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Ureditev dedovanja

Dedovanje ureja že Ustava Republike Slovenije, ki v 33. členu določa, da je vsakemu zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja, in v 67. členu, kjer določa, da način in pogoje dedovanja določa zakon. Zakon o dedovanju določa, da za dedovanje v Republiki Sloveniji veljajo določbe tega zakona, kolikor ni z drugim zakonom drugače določeno. Posebnost je pri dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki ga natančneje ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, s katerim se preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.

Dedovanje po očetu

Kot že navedeno, se v Sloveniji lahko deduje po oporoki ali na podlagi zakona, če oporoke ni oziroma je ta neveljavna. Kako bo dedovanje po očetu realizirano, je odvisno od tega ali je oče napravil oporoko ali ne. Če oče oporoke ni napisal, se nastopi zakonito dedovanje po očetu, do katerega pride po prvemu dednemu redu, v katerem dedujejo očetovi potomci in njegov zakonec po enakih delih. Primer: če je imel pokojnik dva potomca in ženo, vsak deduje 1/3 zapuščine.

Če pa oče napravi oporoko, se izvede oporočno dedovanje po očetu. V takem primeru dedujejo tisti, ki so v oporoki določeni za dediča, ostali, ki bi prišli v poštev kot zakoniti dediči, pa lahko zahtevajo dedovanje nujnega deleža. Primer: če bi dedovanje po očetu nastopilo na podlagi oporoke, v kateri bi oče določil, da je dedič celotne zapuščine en potomec, bi lahko zakonec in drugi potomec zahtevala nujni delež, ki znaša polovico zakonitega, torej bi v takem primeru lahko vsak od njiju dobil 1/6 zapuščine, potomec, ki je bil kot dedič določen v oporoki, pa 4/6 zapuščine.

 

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Call Now Button Scroll to Top